Knjiga je sestavljena iz treh delov
in epiloga. Glavna junaka sta Stijn in Carmen, med katerima je vzklila
neverjetna ljubezen in rodila se jima je hčerka, ki jo imata oba neskončno
rada. Vendar pa seveda ni vse tako popolno kot se zdi, saj ima Stijn eno
pomanjkljivost, bolezen oziroma sindrom nezvestobe, na
kar pa se Carmen poskuša privajati. V skokih čez plot ni bilo z njegove
strani vmešanih čustev in ni iskal razmerij, vse do Roos. Ona je bila drugačna
od drugih. Stijn je pri njej iskal neko zavetje in tolažbo v slabih trenutkih. V
tistem času je Carmen zbolela za rakom, ki ni bil ozdravljiv, zdravniki so ji
olajševali muke in ji dodali par dni življenja. Stijna je to strlo, predvsem pa
je bilo paru hudo zaradi hčerke.
Kako se je vse skupaj končalo? S
tremi besedami žalostno, iskreno in tragično.
Knjiga vsebuje precej vulgarnosti
ampak ni moteče, saj je zgodba tista, ki jo avtor postavi v ospredje in ima
glavno vlogo v celoti.
Zanimivi so tudi odnosi med ljudmi,
saj so skrivnostni, čarobni in topli. Pred vsakim poglavjem pa je napisana
misel iz pesmi ali knjige. To knjigi doda neko vrednost in opazi se trud
avtorja.
Knjiga je v slovenščini izšla leta
2010 pri založbi Mladinska knjiga, prevedla jo je Tanja Mlakar, obsega pa 392
strani. Istega leta je izšlo še nadaljevanje te knjige z naslovom Vdovec
Knjigo bi priporočala malo
starejšim in ne najmlajšim, saj je malo težja za razumevanje na nekaterih
delih. Vsekakor pa je to izjemna knjiga, ob kateri sem, priznam, potočila nekaj
solz ob slovesu Carmen z njeno hčerko.
Ni komentarjev:
Objavite komentar