sreda, 22. julij 2020

Mark Haddon; Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa

Roman Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa z likovnim dodatkom je po mojem mnenju »lahka« knjiga z velikim sporočilom. Glavni junak knjige Christopher je avtist, vendar avtor se je v njegovo vlogo zelo lepo vživel. Sam je nekaj let delal kot vzgojitelj duševno prizadetih otrok.

Christopher ima 15 let, vendar obožuje matematiko in reševanje matematičnih problemov. Ima hišnega ljubljenčka, podgano Toby, v kateri najde tolažbo in dodaten pogovor, kadar je v težavah. Živel je sam z očetom, saj ga je oče prepričeval, da je njegova mama mrtva. Nekega dne je na sosedinem vrtu zagledal njenega mrtvega psa. Ni mu bilo jasno, zakaj je umrl, zato je začel z raziskovanjem. Oče mu je to na vsak način hotel preprečiti, vendar Christopher se ni vdal, ravno obratno. Pisati je začel celo knjigo, vanjo je napisal nekaj o mami, kar pa je oče nekega dne videl. Bil je jezen na sina, prepovedal mu je »igranje detektiva« ter mu skril knjigo. V želji in upanju, da bi jo Christorpher ponovno našel, preišče celo hišo. Pri tem pa zasledi nekaj nenavadnih pisem svoje mame. To je izvedel tudi oče, po tem pa vso resnico kar se tiče mame in skrivnostne smrti psa ter o odnosu do lastnice tega psa, pojasnil sinu.

Knjiga vsebuje veliko likovnih popestritev, kot na primer tlorisi, Christopherjev urnik, likovni napis na tabli ... Te dodajo piko na i celoti.

Knjiga prikazuje življenje avtista, ga predstavlja kot človeka in ne kot bolnika, kar mi je zelo všeč. Ima več sporočil. Od tega, da je za stvari potrebno vztrajati, do tega, kako je treba ljudem zaupati in jim dati več priložnosti, če si te zaslužijo. Prikazana je ljubezen do živali ter spoštovanje do njih. Teh skritih sporočil je v zgodbi veliko, vsa so pomembna, le vsaka na drugačen način.

Knjiga je v slovenščini izšla leta 2004 pri založbi Mladinska knjiga, prevedel jo je Vasja Cerar, obsega pa 276 strani ter 4 strani dodatka, matematičnih nalog oziroma nalog iz logike.


Navadno so knjige z glavnimi najstniškimi junaki primerne le za najstnike. Pri tej pa to niti malo ne velja. Knjiga je primerna za starejše in tudi za mlajše, saj ima globoko sporočilo človeka z avtizmom.


Ni komentarjev:

Objavite komentar