Karen M. McManus; Dva lahko ohranita skrivnost

Mladinski roman, bolje rečeno mladinska kriminalka z napeto vsebino te pusti brez besed. Sicer me je konec malenkost razočaral, saj je obetal mnogo več, a je vseeno bil dober.  

Pri knjigi mi je predvsem všeč napetost in berljivost. Zgodba se velikokrat spreobrne, mogoče celo prevečkrat v tako kratkem času.

Zgodba se odvija v mestu Echo Ridge, ki je središče dogajanja in je nekako osrednji predmet dogajanja. V mestu se dogajajo umori mladih deklet, vsem pa je skupno, da so kraljice šolskega plesa. Ellery se je preselila v mesto, kjer je izginila tudi njena teta. Glavna lika, Ellery in Malcolm sta izpopolnjena in imata mladostno energijo, dogodki se lepo prepletajo in na koncu, dobesedno z zadnjim stavkom, so vsa vprašanja razjasnjena.

Dogajanje v knjigi res lepo teče, sredinski del pa me je navduševal. Vsako poglavje se konča tako, da knjige enostavno ne moreš izpustiti iz rok.

Knjiga je izšla leta 2019 pri založbi Učila in obsega 300 strani.

 O Auschwitzu je napisanih veliko knjig in vse so pretresljive, po navadi pisane z vidika zunanjega opazovalca. Tetovator iz Auschwitza pa je zgodba Žida, ki je preživel Auschwitz – Birkenau. Opisuje boj, predvsem svoj notranji boj, ko je tetoviral svoje rojake. Nekega dne tetovira deklico brez las v katero se zaljubi. Kaj vse je naredil za svojo ljubezen, kako je preživljal dneve v samici, kako se je vrnil iz stavbe smrti iz katere ni bilo povratka, izveste v knjigi.

Po vojni poišče svojo zaročenko iz taborišča in ustvarita si svoje življenje. Žalostna zgodba, ki je napisana po resničnih dogodkih. Zgodba je slikovita, natančna in bralcu naslika prizore, ki se dogajajo v knjigi. Je lepo berljiva in žalostna do konca.

Že v knjigi se srečamo tudi z Cilko, ki pa ji je namenjena celotna zgodba v knjigi Cilkina pot.

Knjiga Tetovator iz Auschwitza je bila prvotno namenjena kot scenarij za film, kasneje jo je pisateljica Heather Morris priredila v tekoče berljivo zgodbo. Zgodba je kratka (267 strani) in na koncu nam postreže še z zemljevidi in dokumenti za lažjo predstavo.

Knjiga je izšla pri založbi Hiša knjig, Založba KMŠ, leta 2018. V slovenščino jo je prevedla Ljubica Karim Rodošek.

Priporočam v branje in opomin nam ljudem, ki nam je mir samoumeven. 

Barka; Boyd Morrison

 Knjiga Barka, pisatelja Boyda Morrisona, mi je po naključju prišla v roke. Označba zgodovinski roman me je malo odvrnila, vendar sem se jo zaradi prijetnega tiska vseeno odločila prebrati.

Po prvih petih straneh prebranega sem vedela, da to ni zgodovinski roman, ampak prava napeta kriminalka. Ljudje so skrivnostno umirali, glavnima junakoma pa so skozi celotno zgodbo stregli po življenju. Glavna junaka imata devet življenj, zato nas spremljata do konca.

Knjiga opisuje iskanje Noetove barke. Barka sploh ni barka, ampak … In poplave sploh niso bile poplave, ampak smrtonosni virus, ki se je prenašal z vodo. Kako se je virus obnašal v današnjem času in kako zelo primerljivo dogajanje je z današnjim časom, boste izvedeli v knjigi. Priporočam v branje, kajti 423 strani je prebranih v trenutku.

Knjiga je leta 2010 izšla pri založbi Anu Elara, v slovenščino jo je prevedla Barbara Hvala.

Meghan Miranda; Popolna neznanka

 

Popolna neznanka je triler, katerega vsaka stran te bolj prevzame. Bere se zelo tekoče, pisana je zelo lepo, dogodki so podrobno opisani, da si vsako situacijo lahko v živo predstavljamo. V glavi si lahko do potankosti predstavljaš zunanjost oseb ter vse kraje, ki jih opisuje pisateljica.

Napisana je v prvi osebi, pripovedovalka je bivša novinarka in sedanja profesorica slovenščine, Leah, ki se je preselila v nov kraj, da bi začela znova. Tam sreča Emmy, s katero se pozna že iz študentskih let. Ko nekega dne Emmy izgine, Leah začne spoznavati njeno zgodovino, stvari se šele zapletejo in spozna, da se nobena stvar ni zgodila po naključju. Nakar pa pride do umora, ki stvari še bolj zaostri in Leah začne globoko raziskovati situacijo. Z vsakim korakom je bliže razrešitvi primera a hkrati je vse vedno bolj zapleteno.
V zadnjih parih straneh izveš vso resnico in naenkrat so jasni vsi pretekli dogodki.
Med zgodbo se razvije tudi ljubezen med Leah in preiskovalcem primera.
Osebe v knjigi imajo do potankosti izklesan karakter. Zgodba bi bila zanimiva iz perspektive vsake od teh oseb. Vsaka oseba prispeva k zaokroženi celoti in jo do popolnosti izpili.

Knjiga je hkrati tudi poučna, govori namreč o kraji indentitete, lahko bi rekli da ima aktualno tematiko. 

Knjiga ima 397 strani, je iz založbe Hiša knjig, prevedla pa jo je Esther Košir.

Priporočala bi jo tistim, ki so jim všeč kriminalke, trilerji. Potrebno je biti prisoten z glavo, ko bereš, saj so drugače nekatere podrobnosti nejasne.

Gaby Hauptmann; Samo mrtev moški je dober moški

 Samo mrtev moški je dober moški je komičen roman, ki me je prevzel. Zelo mi všeč, kako zgodba teče in kako zelo berljiva je knjiga. Vsebina je izvirna, nevsakdanja. Dogaja se na več različnih lokacijah (od morja do gozda) in večji del se odvija v božično-novoletnem času. Glavna junakinja knjige, Ursula, je ženska v srednjih letih, ki izgubi moža, kar pa je ne sesuje. Življenje zaživi na novo in uživa vsak dan. Od moža ji ne ostane le spomin, pač pa tudi kar precej denarja, jahta in njegovo podjetje, čigar lastnica je sedaj postala ona. Spozna kar nekaj prijetnih moških, vendar vsak, ki bi bil primeren za njenega partnerja, umre. Podjetju pa sama ni kos in to pristane tik pred stečajem. Pod pretvezo, da podjetje prodaja, spozna kar nekaj skrivnosti svojega mrtvega moža.

Knjiga je ironična črna komedija, ki je prevzela svet in si zaslužila naziv BESTSELLER. Všeč mi je predvsem vloga ženske v romanu, saj ni podrejena moškim, je samostojna in dela, kar sama hoče.

Knjiga je izšla leta 2006 pri založbi Učila International. Prevedla jo je Irena Madric, obsega pa 284 strani.

Knjiga je lahkotna, primerna za poletno branje, poleg pa se boš nasmejal in sprostil.

Platnica mi je všeč, saj predstavlja žensko s črno tančico, kar naj bi upodabljalo žalost. Kaj pa se skriva za tančico v mislih, pa izvemo v knjigi.

 

John Green; Kdo si, Aljaska?

John Green je Ameriški pisatelj, poznan po uspešnici Krive so zvezde. Te knjige še nisem prebrala, vsi pa govorijo da je odlična.

Knjiga Kdo si, Aljaska ima zelo lepo platnico, kar mi je zelo všeč. Ima lepo zgodbo in dobro opisane odnose med ljudmi. Ti so na čase skrivnostni, včasih pa so čisti in iskreni. To je zgodba o ljudeh, o prijateljih, o travmah in slabih dogodkih. O labirintu presenečenj in zakrpanih ran, ki še dolgo skelijo

Knjiga je razdeljena na dva dela; prej in potem. Je poletni roman brez neke zelo napete zgodbe, a z velikim sporočilom. Je mladinski roman z žalostno zgodbo o življenju, na trenutke smešen oziroma humorističen. Vsebuje kar nekaj zanimivih dejanj, kot na primer Milesovo znanje zadnjih besed slavnih oseb. Ve zadnje besede večine slavnih oseb, razočaranje pa doživi, ko umre ena njegovih najljubših prijateljic, brez da bi zvedel njene zadnje izrečene besede. Zave se, da jo je za vedno izgubil in da je nikoli več ne bo nazaj, ostala bo le še praznina.

Začne se z začetkom šolskega oziroma študijskega leta, ko Miles pride v internat in se spoznava z novo družbo. Njegov sostanovalec ga seznani z Aljasko Young, skrivnostno in prijazno dekle. Skupaj počnejo neumnosti in se lotevajo skrivnih projektov, se zabavajo in se smejijo. Miles se zaljubi v Aljasko, ki pa ima fanta, vendar postaneta najboljša prijatelja. Podajajo si različne izzive in se zabavajo na račun njih.

Nekega dne se je med Aljasko in Milesom zgodil poljub, ki je svet obrnil na glavo. Pa ne zaradi poljuba, dan zatem se je zgodila nesreča, ki je obrnila njihovo življenje na glavo.

Knjiga je izšla leta 2014 pri založbi Mladinska knjiga, prevedla jo je Ana Barič Moder, obsega pa 264 strani.

Po knjigi je posnet tudi film oziroma serija (Looking for Alaska – enako kot naslov izvirnika), ki je bila posneta za HBO in ima osem epizod.

Knjigo bi priporočala vsem, predvsem pa najstnikom, saj je res vse lepo slikovito opisano in jo je vredno prebrati J.

Daniel Cole; Lutka iz cunj

Še en izredno zanimiv triler, ki je prvi del trilogije Lutka iz cunj. Že začne se zelo zanimivo, kar je pri knjigi zelo pomembno. Napetost se vedno bolj stopnjuje in vedno več likov se vključuje v zgodbo.

Knjiga se začne s tem, da najdeno truplo iz šestih delov, sešitih skupaj v eno celotno truplo. Mediji to truplo poimenujejo lutka iz cunj. Morilec novinarki, ki je hkrati bivša žena Wolfa, enega od glavnih preiskovalcev tega primera, pošlje seznam naslednjih šestih žrtev, med njimi pa je tudi Wolf. Kot novinarka, ki se bori za prepoznavnost in službo, to novico da v medije, ki med ljudmi vzbudi preplah. Preiskovalci so vedno bliže končni razrešitvi primeru, vendar se na koncu vse obrne na glavo. Skozi knjigo poskušajo obvarovati prihodnje napovedane žrtve in odkriti, kdo sestavlja truplo lutka iz cunj. Knjiga je zelo nepredvidljiva in polna zanimivih dogodkov, ki ti vzamejo sapo. Liki so izpopolnjeni, vendar se na koncu zgodi velik obrat tudi med odnosi. Poleg službenega življenja, je prikazano tudi zasebno življenje preiskovalcev, ti dve plati pa se veliko prepletata.

Velik vpliv pri razrešitvi primera ima tudi javnost, ki natančno spremlja vsako novico medijev, ki ni nujno resnična. Vsak si lahko po svoje zamisli ozadje ene slike preiskovalca ob mrtvi ženski na tleh, ki je bila posneta poznega večera v dežju. Takih in drugačnih primerov stika policijskega dela z javnostjo v knjigi ni malo, je pa zanimivo. S tem je predstavljeno tudi sporočilo, da ni vedno vse tako kot je videti na prvi pogled in da ne smemo ljudi prehitro obsojati.

Knjiga je izšla leta 2017 pri založbi KMŠ, Hiša knjig, prevedla jo je Ljubica Karim Rodošek, obsega pa 477 strani skupaj z zahvalo in kratkim intervjujem pisatelja, v katerem napove že naslednji del trilogije. Naslov drugega dela je Obešenec in komaj čakam, da ga preberem, saj mi je bil prvi del izjemno všeč.

Dean Koontz; Oči teme

Ena največkrat omenjenih knjig med vso »korona krizo« je po mojem mnenju Oči teme, saj je v njem omenjen t. i. wuhan-400, ki naj bi bil gensko rekombiniran, umetno ustvarjen virus v predmestju Wuhana. Nekaj podobnosti s covid19 pa naj bi bilo napovedanih v tej knjigi, ki je prvič izšla leta 1981.

Knjiga se začne s tem, da Tina začne videvati v sanjah ali v drugih ljudeh svojega sina Dannyja, ki naj bi bil že dobro leto mrtev, saj naj bi umrl v prometni nesreči. Ravno ko je začela prebolevati bolečo izgubo svojega sina, se vso trpljenje in upanje spet pojavi v njenem življenju. Videva ga v sanjah, kjer ji nekdo razlaga, da ni mrtev in ji kaže pot do Dannyjeve  lokacije, kjer naj bi bil leto dni. Tina je ravno na dobri poti do uspešne režiserke. Spoznala je Elliota, ki ji je stal ob strani in jo spodbujal v tem, da bi našla Dannyja, čeprav se mu je zdelo neverjetno, da bi lahko Danny lahko še živ. Skupaj sta se podala na popotovanje in preživela veliko vzponov in padcev, veliko napadov, bilo je nekaj tistih akcijskih dejanj, ki jih pričakuješ v akcijskem filmu. Vse je slikovito opisano in lepo prikazano. Konec je zelo pretresljiv, sploh glede na celoto. Sam začetek mi ni pretirano zanimiv, nekaj dejanj, dogodkov na začetku knjige je malo razvlečenih oziroma nepomembnih ali nezanimivih, seveda pa ta ne prevladajo. V knjigi je mnogo lepo določenih odnosov, ki so jasni ter iskreni in pa tudi skrivnostni ali pretentani.

V zgodbi se lepo vidi »boj« med dobrim in slabim, je veliko iskrenih izpovedi, ki se te dotaknejo in pa tudi nekaj preobratov, ki ti vzamejo sapo.

Knjiga zavzema več zvrsti književnosti, od romance, akcije pa do znanstvene fantastike. Torej vsebuje prikazane romance med ljudmi (Tina in Elliot postaneta par), akcijska dejanja (streljanje, dirkanje ...) in paranormalne vsebine (ta je predvsem povezana z Dannyjevim izginotjem, kar pa je vrhunec zgodbe in ne bom preveč razkrila vsebine). Te mešane zvrsti v knjigi niso moteče, prej bi lahko dejala, da zgodbo poživijo in ji dodajo večjo vrednost. Čeprav sama ne berem rada znanstvene fantastike in me navadno ne pritegne, je tu še vedno v nekih mejah normale. Ljudje ne ravno letijo ali berejo misli, vseeno pa paranormalna dejanja ne bi mogla biti resnična.

Veliko teorij zarote o koronavirusu je bilo iznajdenih, ena od teh je bila povezana s to knjigo, in sicer naj bi bil Dean Koontz kot nekakšen »prerok«, ki je napovedoval iznajdbo biološkega orožja na Kitajskem, natančneje v Wuhanu. Nekaj podobnosti vsekakor je, če pa je bil prerok pa naj vsak po prebrani knjigi presodi sam.

Kot sem že napisala, je prvič ta knjiga izšla leta 1981, letos, torej leta 2020, pa je knjiga izšla tudi v slovenščini pri založbi Hiša knjig, HKZ, prevedla jo je Ljubica Karim Rodošek, obsega pa 349 strani.

Knjigo priporočam vsem, ki so jim všeč bolj akcijski romani oziroma akcijske knjige, saj ta zvrst kar prevladuje, ni pa je preveč. Priporočam pa jo tudi vsem tistim, ki vas zanimajo teorije o koronavirusu, saj je tu še en vidik oziroma še ena teorija. Lahko pa je ta roman tudi kot branje v prostem času, saj je na splošno prijeten.

Kluun; Pride ženska k zdravniku ...

Iskrena zgodba o življenju, ljubezni in umiranju. To je stavek na platnici, ki najbolje opiše celotno knjigo. Vsaka od teh besed ima v knjigi globoko sporočilo in celotno zgodbo.

Knjiga je sestavljena iz treh delov in epiloga. Glavna junaka sta Stijn in Carmen, med katerima je vzklila neverjetna ljubezen in rodila se jima je hčerka, ki jo imata oba neskončno rada. Vendar pa seveda ni vse tako popolno kot se zdi, saj ima Stijn eno pomanjkljivost, bolezen oziroma sindrom nezvestobe, na kar pa se Carmen poskuša privajati. V skokih čez plot ni bilo z njegove strani vmešanih čustev in ni iskal razmerij, vse do Roos. Ona je bila drugačna od drugih. Stijn je pri njej iskal neko zavetje in tolažbo v slabih trenutkih. V tistem času je Carmen zbolela za rakom, ki ni bil ozdravljiv, zdravniki so ji olajševali muke in ji dodali par dni življenja. Stijna je to strlo, predvsem pa je bilo paru hudo zaradi hčerke.

Kako se je vse skupaj končalo? S tremi besedami žalostno, iskreno in tragično.

Knjiga vsebuje precej vulgarnosti ampak ni moteče, saj je zgodba tista, ki jo avtor postavi v ospredje in ima glavno vlogo v celoti.

Zanimivi so tudi odnosi med ljudmi, saj so skrivnostni, čarobni in topli. Pred vsakim poglavjem pa je napisana misel iz pesmi ali knjige. To knjigi doda neko vrednost in opazi se trud avtorja.

Knjiga je v slovenščini izšla leta 2010 pri založbi Mladinska knjiga, prevedla jo je Tanja Mlakar, obsega pa 392 strani. Istega leta je izšlo še nadaljevanje te knjige z naslovom Vdovec

Knjigo bi priporočala malo starejšim in ne najmlajšim, saj je malo težja za razumevanje na nekaterih delih. Vsekakor pa je to izjemna knjiga, ob kateri sem, priznam, potočila nekaj solz ob slovesu Carmen z njeno hčerko. 

Michael Robotham; ZLOM

Psihološki triler Zlom je dih jemajoča zgodba s polno preobrati in nepredvidljivimi dogodki. Vsebina je napeta in zgodba vsebuje polno čustev, izpopolnjenih likov in dogodkov, ki jih beremo z odprtimi usti. Na zadnji strani knjige je zapisano, da bo triler Zlom poskrbel, da bomo strani obračali še dolgo v noč, kar se je pri meni dogajalo. Ob branju te knjige čas kar teče in izgubiš občutek koliko je že ura. 

Glavna vloga pripada psihologu z imenom Joe. Ima ženo in hči, ki mu pomenita zelo veliko. Po nesrečnem naključju ga doleti primer nerazjasnjenega samomora gole ženske, ki skoči z mosta. Njena hči je prepričana, da njena mati nebi storila samomora v nobenem primeru, kar Joa spodbudi k raziskovanju. Sledijo še »samomori« nekaj žensk, katerim je skupno materinstvo. Vedno bolj se poglablja v primere in zdi se mu, da je vedno bliže rešitvi. Njegova žena je vedno bolj zaskrbljena in nekega dne skrivnostni glas še njo napeljuje na samomor. Joe jo poskuša rešiti, pa mu uspe? Ima še dovolj moči?

Liki v zgodbi imajo do potankosti dodelane značilnosti in karakterje. Odnosi med ljudmi so popolnoma razviti, med seboj se prepletajo, kar zgodbo še bolj povezuje v celoto. Večkrat pa naenkrat pride do soočanja med prej nepovezanimi liki naj bo to poklicno ali pa osebno, privatno, na primer Joe in hči prve mame, ki je umrla.

Knjiga je v slovenščini izšla leta 2016 pri založbi Učila International, prevedel jo je Marko Bogataj, obsega pa 478 strani.

Knjiga mi je zelo všeč, saj je napeta, nepredvidljiva in besedilo je lepo napisano, se povezuje, ni nepotrebnih zapletov. Menim, da je vsaka beseda v knjigi napisana z razlogom ter sporočilo, kako nas lahko nekdo samo z glasom spravi v samomor, le če najde tisto našo šibko točko in to izkoristi. Res noro!

Knjigo bi z veseljem priporočala vsem, ki so jim trilerji pri srcu, saj menim, da je to še en izjemno uspešno napisan triler. Veselim se že branja še kakšne knjige tega pisatelja, saj me je s to zgodbo navdušil. 

 

Mark Haddon; Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa

Roman Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa z likovnim dodatkom je po mojem mnenju »lahka« knjiga z velikim sporočilom. Glavni junak knjige Christopher je avtist, vendar avtor se je v njegovo vlogo zelo lepo vživel. Sam je nekaj let delal kot vzgojitelj duševno prizadetih otrok.

Christopher ima 15 let, vendar obožuje matematiko in reševanje matematičnih problemov. Ima hišnega ljubljenčka, podgano Toby, v kateri najde tolažbo in dodaten pogovor, kadar je v težavah. Živel je sam z očetom, saj ga je oče prepričeval, da je njegova mama mrtva. Nekega dne je na sosedinem vrtu zagledal njenega mrtvega psa. Ni mu bilo jasno, zakaj je umrl, zato je začel z raziskovanjem. Oče mu je to na vsak način hotel preprečiti, vendar Christopher se ni vdal, ravno obratno. Pisati je začel celo knjigo, vanjo je napisal nekaj o mami, kar pa je oče nekega dne videl. Bil je jezen na sina, prepovedal mu je »igranje detektiva« ter mu skril knjigo. V želji in upanju, da bi jo Christorpher ponovno našel, preišče celo hišo. Pri tem pa zasledi nekaj nenavadnih pisem svoje mame. To je izvedel tudi oče, po tem pa vso resnico kar se tiče mame in skrivnostne smrti psa ter o odnosu do lastnice tega psa, pojasnil sinu.

Knjiga vsebuje veliko likovnih popestritev, kot na primer tlorisi, Christopherjev urnik, likovni napis na tabli ... Te dodajo piko na i celoti.

Knjiga prikazuje življenje avtista, ga predstavlja kot človeka in ne kot bolnika, kar mi je zelo všeč. Ima več sporočil. Od tega, da je za stvari potrebno vztrajati, do tega, kako je treba ljudem zaupati in jim dati več priložnosti, če si te zaslužijo. Prikazana je ljubezen do živali ter spoštovanje do njih. Teh skritih sporočil je v zgodbi veliko, vsa so pomembna, le vsaka na drugačen način.

Knjiga je v slovenščini izšla leta 2004 pri založbi Mladinska knjiga, prevedel jo je Vasja Cerar, obsega pa 276 strani ter 4 strani dodatka, matematičnih nalog oziroma nalog iz logike.

Navadno so knjige z glavnimi najstniškimi junaki primerne le za najstnike. Pri tej pa to niti malo ne velja. Knjiga je primerna za starejše in tudi za mlajše, saj ima globoko sporočilo človeka z avtizmom.

Desa Muck; PANIKA

Iskreno povedano, me knjige slovenskih avtorjev navadno ne pritegnejo, nekako mi niso najbolj všeč, seveda pa obstajajo izjeme. Ena od teh je Desa Muck, ki piše zelo dobre knjige, besedila. Preprosto ima nekaj, kar me pri njenih knjigah pritegne, dogodki so slikovito in nazorno opisani, besedilo je lepo tekoče speljano, poglavja se lepo povezujejo.

Zgodbo pripoveduje medicinska sestra Vera, ki ima vse, kar bi si pri teh letih želel človek. Ima dokaj uspešno službo, moža reševalca in hčerko, ki je v šoli uspešna. Naenkrat pa ji to ne zadostuje več. Želi si nekaj ali pa nekoga več, kar tudi dobi – ljubimca. In to ne kar nekoga, pač pa družinskega prijatelja z ženo in otroci. Knjiga opisuje vse vzpone in padce med odnosi likov. Meni osebno je bil zanimiv tudi odnos Vere s hčerko, ki se ji je osebnost med knjigo spreminjala, zapadla je v »slabo« družbo, droge, po ločitvi ni bila več pridna punčka, odličnjakinja, kar je bila prej.

Knjiga je polna preobratov, konec pa je bil zame nepričakovan. Izredno čustven konec z velikim sporočilom. V življenju se vse zgodi z razlogom, v kar tudi verjamem.

Po knjigi, ki je izšla leta 2003 in doživela več ponatisov, je Televizija Slovenija posnela film. Ta se mi zdi zelo primerljiv s knjigo, razhaja se le v malenkostih. Sama sem brala knjigo, ki je izšla leta 2013 pri založbi Mladinska knjiga, obsega pa 275 strani.

Knjigo bi priporočala kot lahkotno poletno branje.

Mary Kubica; PRIDNA PUNČKA

Skrajno napet triler, ob katerem si boste grizli nohte. Ta stavek je napisan na zadnji strani knjige in drži kot pribito. Seveda je to metafora, vendar je to ena boljših knjig, ki sem jih prebrala. Poln negotovosti, nepredvidljiv roman, triler. Zasvoji te po par desetih straneh in jo prebereš v enem dihu. Dobesedno do zadnje strani ne veš, kako se zgodba konča. Polno zapletov, ki zgodbi dodajo posebno noto in sporočilo, da nič ni tako kot se zdi na prvi pogled.

Pripoveduje o dekletu z imenom Mia, ki jo Colin ugrabi in namesto, da bi jo predal naprej, zahteval odkupnino, jo odpelje v samotno kočo sredi gozda in tam preživita nadaljnje tri mesece. Ugrabitev preiskuje inšpektor Gabe Hoffman, ki se med preiskavo poveže z Mijino mamo po imenu Eve, ki ima vedno slabši odnos s svojim možem, odvetnikom Jamesom Denettom. Sodnik gleda le še na svojo čast, zaradi tega pa stori marsikaj, tudi slabega, svojim bližnjim.

Zgodba je pisana z vidika teh oseb (oziroma epilog piše četrta), zato je resnično prikazana celostna podoba z vseh vidikov in sicer s strani Mijine mame, inšpektorja Hoffmana ter Colina. Razdeljena je na dve časovni dobi, pred razrešitvijo ugrabitve in po njej. Dogodki v knjigi niso v pravilnem vrstnem redu, so mešani iz obdobij prej in potem, mešani so tudi pripovedovalci. Torej, vsako poglavje pripoveduje nekdo drug, da vsebina ne skače, le čas se menja.

Zgodba se dogaja v Ameriki v jesenskih in zimskih mesecih, zaključuje pa se na božični večer.

Res ni nič tako kot se zdi. Liki so zanimivo zasnovani, dolgo časa ne veš njihove dejanske osebnosti, kdo je »dober« kdo »slab«.

Knjiga je bila izdana leta 2019 pri založbi KMŠ, Hiša knjig, prevedla jo je Vesna Česnik Korošec, obsega pa 426 strani, na koncu knjige pa je še kratek in jedrnate intervju s pisateljico.

Knjiga že s samo platnico pritegne, njena vsebina pa je bombastična. Ko se že zdi, da bo konec, se še bolj zaplete in naredi zgodbo še napetejšo. Je polna preobratov, čustvenih zapletov in nepredvidljivih dogodkov.   

Priporočala bi jo vsem, predvsem za poletno sproščujoče branje na sončku in ob sladoledu ali osvežilni pijači, primerna je za vse starosti.